sreda, 8. februar 2017

Pomlad (je) ...

                                                                                                                           ... včerajšnji.

nedelja, 5. februar 2017

Čas je za ... obisk gledališča

V mesecu januarju je bila moja izbira SNG Drama Ljubljana.

Sofoklej, ANTIGONA

Režija: Eduard Miler
Sezona: 2016/17, premiera 28. 1. 2017
Trajanje: 1 h in 10 min, brez premora

"Iz modrih ust izvira slavni rek: kogar je bog udaril s slepoto, vidi večkrat dobro v tem, kar je zlo."

Antigona je poleg Kralja Ojdipa najpomembnejša med sedmimi ohranjenimi Sofoklovimi 
tragedijami. Temelji na mitu o Tebanski kraljevi družini.

Antigona kot upornica demonstrira svojo osebno voljo nad državnim ukazom. Popolnoma se zaveda; kaj pomeni njeno dejanje in kaj tvega z njim. Je spodbuda za njeno dejanje res pravica mrtvega brata do pokopa? Če gre Antigoni samo za to, da opravi obred za umrlim bratom, da bo šla lahko njegova duša onkraj, zakaj izvede pokop dvakrat? Dejstvo, da opravi obred dvakrat, odpira druge možne interpretacije.
Kreonov argument, da Polinejk ne zasluži pokopa, ker je izdajalec, morna ni povsem prepričljiv, vendar tudi Antigonin argument, da je mrtve treba pokopati, ker to zahtevajo starodavni (božji) zakoni, vzbuja pomisleke. Verjetno gre za nekaj več kot pokop mrtveca ali posmrtno kazen. Živi so tisti, ki spoštujejo zakone ali jih ne spoštujejo. Pri tem je morda pomembnejše, kdo se mora komu podrediti. Čigavi zakoni so veljavni in kdo ima zadnjo besedo. (Eduard Miler) Vir: SNG Drama Ljubljana
Na fotografiji: Jurij Zrnec, Nina Ivanišin in Iva Batić. Foto: Peter Uhan, za SNG Drama LJ

»Ne da sovražim, da ljubim sem na svetu,« pravi Antigona, ki utemelji ta stavek zdejanjem, kljub prepovedi Kreona, ko pokoplje svojega brata Polinejka, le-tega pa je Kreon imel za izdajalca. Ni mislila na posledice, ki jih lahko to prinese, v njenih mislih je bila le ljubezen do brata in ne zapisana božja zapoved, da mora pokojnik biti pokopan. Junakinja s svojim pogumom in odločnostjo kljubuje državnim zakonom. Kljubuje državnim, a služi moralnim zakonom oziroma bolje­ zakonom srca in razuma. (Vir)

Ponovitve v mesecu februarju so 6., 7., 20., 21., 22. ter 23. 2. 2017, na Velikem odru.

sobota, 28. januar 2017

V sklopu 9. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri sem si v Kinodvoru pogledala lutkovni animirani film o zaupanju, pripadnosti in iskanju družine

MA VIE DE COURGETTE (Bučko), 2016
Režija: Claude Barras
1 h 10 min
IMDb

"Naš junak Bučko preživi veliko hudega, in ko izgubi mamo, misli, da je sam na svetu. Tako se počuti pred novim življenjem v mladinskem domu, kjer pa nato najde skupino prijateljev, na katere se lahko zanese, ugotovi, da se lahko zaljubi, in se zave, da bi nekega dne lahko bil celo srečen. Še vedno je veliko stvari, ki se jih mora v življenju naučiti. To sporočilo je bistveno: enostavno in hkrati globoko, zato smo ga želeli prenesti našim otrokom."
(Claude Barras, režiser)

 Vir: Kinodvor

Film je izdelan v stop-motion tehniki. Za snemanje so uporabili približno šestdeset scen, štiriinpetdeset lutk in tri tipe kostumov.



* Nagrajenec evropske filmske akademije za najboljši celovečerni animirani film ter nominiranec za Oskarja in zlati globus za najboljši film. *

Film je bil sinhroniziran, ob (prvi) priložnosti si ga bom pogledala še v izvirniku. Me je pa že tako prepričal ... več kot vreden ogleda.

petek, 27. januar 2017

Vdihnem 
samo še dim,
da spet se občutim ob tebi
in komaj
te še dobim
spet je privid
to Telo 


(Hamo & Tribute 2 Love)


Četrtek, 16. 2. 2017, ob 20.00, Kino Šiška*, Ljubljana - predstavitev novega albuma.
*Trg prekomorskih brigad 3

nedelja, 22. januar 2017

Se zgodi, ko se ne dogaja, da si nekaj prepozno zaželim(o) - šele v prvi polovici prejšnjega leta sem si zaželela udeležbe njegovega koncerta ... 



(Za vedno sta mi ušla tudi koncerta Joeja Cockerja in Leonarda Cohena, mogoče tudi Erica Claptona.)


sobota, 21. januar 2017

V sklopu 9. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri sem si v Kinodvoru pogledala animirani film

KUBO AND THE TWO STRINGS (Kubo in dve struni), 2016
Režiser: Travis Knight
1 h 41 min
IMDb

Dobrosrčni Kubo s pripovedovanjem zgodb navdušuje prebivalce obmorskega mesteca v starodavni Japonski. Z uporabo magije slika mogočne bitke, oživlja bojevnike in premaguje pošasti. Kubo niti ne sluti, da so njegove zgodbe pravzaprav resnične … To spozna, ko ponesreči prebudi maščevalnega duha, ki poruši njegovo mirno življenje in ga prisili v beg. Da bi rešil svojo družino, se skupaj z varuhoma Opico in Hroščem odpravi na vznemirljivo iskanje očetovega oklepa. Če želi svoji zgodbi napisati srečen konec, mora s pomočjo magičnega instrumenta premagati bogove in pošasti ter odkriti skrivnost pokojnega očeta, največjega samuraja vseh časov. 

»Na videz gre za veliko epsko avanturo, v resnici pa za meditacijo o izgubi in ozdravljenju.«

Vir: Filmmisery

Film je izdelan v stop-motion tehniki. Lutke so animirali v studiu Laika (Coraline (2009)The Boxtrolls, 2014) na 66 različnih odrih. Za vsako lutko so izdelali preko 20.000 različnih obrazov. (Kinodvor)



Film je bil sinhroniziran, zato si ga bom ob (prvi) priložnosti pogledala še v izvirniku.
Je pa animacija (in vse ostalo z njo povezanega) ter zgodba vsekakor več kot vredna ogleda ... 

Naslednji teden si v sklopu omenjenega festivala pogledam animiran film Ma vie de Courgette (Bučko), 2016 - že komaj čakam.